Medenka

Med je čudovita zadeva, ki ima toliko pozitivnih lastnosti, da jih ne bi niti poskušali našteti vseh. Uporabljamo ga lahko tako pri napitkih, kot pri pripravah vseh možnih jedi in je odličen nadomestek sladkorja. Mi smo ga seveda poskusili v obliki pite.

Med naj bi začeli zbirati že pred 8.000 leti, kot to nakazujejo jamske poslikave v Valenciji, vendar pa je najstarejši najden ostanek medu star približno 5.000 let. Tega so našli v grobnici v današnji Gruziji. Baje bi lahko ostanke, ki so jih našli arheologi, še vedno uživali, saj zaradi majhne vsebnosti vode v medu večino mikroorganizmov ne more rasti in posledično med ne začne plesneti ali postane kako drugače dotrajan. 

Pred kratkim smo tako v roke dobili kar veliko število satij, ki so bila obložena z medom. Satje je tisti element panja, kjer čebele zbirajo med in cvetni prah ter seveda gojijo zalego. Naše delo je bilo, da nekako iz satja zberemo med. To smo počeli z najrazličnejšimi metodami, saj nismo imeli pri roki centrifuge, s katero se običajno opravlja tovrstno delo. Po parih dneh lepljivih prstov in še marsičesa drugega, nam je uspelo zbrati kar zavidljivo število kozarcev medu, ki sedaj čakajo na nadaljnjo uporabo.



Enega izmed kozarcev smo se odločili eksperimentalno uporabiti pri peki pite, ki smo jo poimenovali Medenka.

Sestavine (količine sestavin so odvisne od vaših preferenc in velikosti pite):
  • domači med
  • zrnata skuta
  • jajce
  • muškatni oreh
  • smetana
  • testo za pite
Kot smo zapisali že v prejšnji objavi je testo ključnega pomena, vendar se bomo njegovi točni sestavi in receptu, ki se nam zdi najbolj optimalen, razpisali v eni izmed prihodnjih objav. Do tedaj pa mogoče še en nasvet, ne pretiravajte s količino vode.

Današnja pita je v resnici zelo preprosta. Za recept, ki vam ga bomo predstavili, pa vam bomo na koncu izdali že nekaj izboljšav, ki so se nam utrnile in jih bomo upoštevali ob naslednji peki. 

Cilj nam je bil najti čim boljši nosilec za med, za kar se je zdela neke vrste skuta optimalna. Ker do sedaj še v nobeni piti nismo uporabili zrnate, smo se odločil za slednjo - malo je pa potrebno eksperimentirati! Tako smo sprva v posodo stresli skuto in jo dobro premešali, da so se zrna malce razbila in masa ni bila popolnoma grudasta. V naslednjem koraku pa smo že dodali našo sestavino dneva - domači med. Morda gre veljati, da smo se držali razmerja 2:1, vendar vse precej od oka. Nato smo dodali jajce, ki smo ga pred tem umešali, ter kanček sladke smetane. Ko smo maso dobro premešali, smo po okusu dodali še muškatni oreh. Seveda bi na tem mestu lahko dodali še kakšne druge začimbe, npr. cimet, kardamom, janež ipd. 

Nato smo maso ulili v formo za pite, kjer je bilo že položeno testo in jo postavili v pečico pri 180 °C za 50 minut. 

Ker med zaradi svoje sestave karamelizira hitreje kot navaden sladkor in sicer že pri približno 70 °C, smo iz pečice dobili čudovito po karameli in medu dišečo pito. Zaradi izbora sestavin je bila še vedno malo mehka, zato smo kar nestrpno čakali, da se je ohladila in strdila, preden smo jo lahko poskusili!



Dehteč vonj po medu se je vil po sobi, ko smo rezali pito na koščke in je bil tudi glavni okus, ki smo ga občutili s svojimi brbončicami. Vendar pa tokratna pita vseeno ni bila najboljša, saj smo ugotovili, da nam ne bi bilo potrebno eksperimentirati z zrnato skuto in bomo naslednjič raje vzeli pasirano ali pa morda celo ricotto.


0 comments:

Objavite komentar